Presenetljivo odkritje: jezik kitov ima podobnosti tudi s slovenščino

V znanstveni reviji Proceedings B je bilo 15. aprila objavljeno najnovejše odkritje o sporazumevanju kitov glavačev, ki kaže, da je njihova glasovna komunikacija presenetljivo podobna človeški.

Raziskavo z naslovom "Fonologija samoglasnikov v kodah kitov glavačev" je objavila skupina znanstvenikov, ki jo vodi Slovenec dr. Gašper Beguš, jezikoslovec z univerze Berkley v Kaliforniji, in je del projekta CETI (Cetacean Translation Initiative - kar bi lahko prevedli kot "Pobuda za prevajanje jezika kitov"), ki preučuje sporazumevanje v skupini kitov glavačev, ki živijo ob obalah Dominikanske republike.

Študija razkriva, da imajo kiti glavači ne le nekakšno "abecedo" in v svojih glasovih tvorijo samoglasnike, temveč se struktura teh samoglasnikov obnaša na enak način kot v človeškem govoru.

V čem je podobnost med "kitovščino" in slovenščino?

"Kiti glavači komunicirajo pred lovom in med druženjem," v videoposnetku, v katerem razlaga odkritje, pravi Beguš. "Zato menimo, da je v njihovem komunikacijskem sistemu več pomena, kot se zdi na prvi pogled."

Kiti glavači komunicirajo izključno s kliki. Niz klikov pa se imenuje koda.

"Ugotovili smo, da so njihove kode, te skupine klikov, na neki način zelo podobne človeškim samoglasnikom," pravi Beguš.

Analiza kod je pokazala, da so vzorci teh kod podobni vzorcem človeškega jezika, pri katerem lahko ločimo samoglasnike od soglasnikov in kar je še posebej zanimivo - kiti lahko nadzorujejo "izgovarjavo" oziroma način klikanja, kar pomeni, da ne gre za naključno oglašanje.

Kiti lahko ločujejo samoglasnike s kratkimi ali podaljšanimi kliki ter z naraščajočimi ali padajočimi toni, pri čemer uporabljajo vzorce, ki jih najdemo v človeških jezikih, pišejo v študiji raziskovalci in pri tem omenjajo primere iz različnih jezikov, med njimi tudi slovenščine.

To verjetno ni naključje, saj je Beguš iz jezikoslovja diplomiral v Ljubljani, študij pa nadaljeval na Harvardu.

Kiti se morda pogovarjajo že več kot 20 milijonov let

Vse do petdesetih let prejšnjega stoletja znanstvenikom sploh niso vedeli, da se kiti glavači oglašajo, danes pa sodobna tehnologija, vključno z umetno inteligenco, pomaga razkrivati njihovo sporazumevanje, ki je nepričakovano podobno našemu govoru, piše britanski Guardian, ki poroča o odkritju.

"Mislim, da je to še en ponižujoč opomin, da nismo edina vrsta z bogatim komunikacijskim, družbenim in kulturnim življenjem," je za časnik dejal David Gruber, ustanovitelj in predsednik projekta CETI.

"Ti kiti morda prenašajo informacije iz generacije v generacijo že več kot 20 milijonov let. Ljudje šele zdaj imamo prava orodja in željo, da lahko na tak način preučujemo njihove glasove in prepoznamo kompleksnost, ki je bila ves čas prisotna."

Tako zelo drugačni so od nas, a tudi zelo podobni

Beguš pa je za britanski časnik povedal, da takšna raven kompleksnosti v govoru kitov glavačev presega vse, kar je doslej opazil pri drugih bitjih, kot so papige ali sloni, in poudarja vzporednice med našim življenjem in njihovim.

"Njihovo življenje je zelo drugačno od našega – niso vezani na tla, ves čas lebde v vodi, spijo navpično," je dejal Beguš.

"A hkrati ugotoviš, da nas veliko stvari povezuje. Imajo babice, med seboj si čuvajo mladiče, sodelujejo pri kotitvah, med porodom so zelo glasni in tako naprej. Gre za zelo oddaljeno obliko inteligence, ki pa je v marsičem presenetljivo sorodna naši."

Trenutno smo pri razumevanju kitov na nivoju dvoletnika

Najnovejše odkritje o govoru kitov glavačev je nekoliko približalo možnost, da bi jih nekoč v celoti razumeli in se z njimi celo sporazumevali.

Projekt CETI si je namreč zadal cilj, da bo v naslednjih petih letih razumel 20 različnih glasovnih izrazov, povezanih z dejavnostmi, kot sta potapljanje in spanje.

Popolno razumevanje njihovega sporočanja ali celo pogovor z njimi pa je po Gruberjevih besedah še bolj oddaljen cilj, vendar ne nerealen.

"To je povsem dosegljivo," je dejal. "Prišli smo že veliko dlje, kot sem si mislil. A potrebna bosta čas in financiranje. Trenutno smo kot dveletni otrok, ki pozna le nekaj besed. Čez nekaj let bomo morda že bolj podobni petletniku."

Podobno pravi tudi Gašper Beguš.

"Končni cilj je razumeti, kaj ima ta izjemna vrsta povedati, o čem govori, kako doživlja svoj svet, kaj se dogaja v njihovih glavah ter kako komunicirajo in se družijo," pravi.

Beguševo razlago o odkritju tvorjenja "samoglasnikov" v sporazumevanju kitov glavačev si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.